Pogodb imajo za dve leti, pa ne vedo, kaj bodo delali čez tri mesece

Sektor gradbeništva se je lani po letih rasti, če izvzamemo obdobje epidemije, močno umiril. Lani se je tako zmanjšalo število izdanih gradbenih dovoljenj, prav tako je upadla skupna vrednost gradbenih del. V primerjavi z letom 2023 je bila lani manjša za devet odstotkov.

Prve letošnje številke kažejo, da se krčenje nadaljuje. V prvem četrtletju so se po oceni Urada RS za makroekonomske analize “močno znižale gradbene investicije”. V prvem četrtletju je vrednost gradbenih del upadla za 7,4 odstotka, dodana vrednost v gradbeništvu pa za 6,7 odstotka.

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Gregor Ficko je konec maja za Forbes Slovenija poudaril, da so odločevalce opozorili na zaznan upad oktobra 2023 pri javnih naročilih in izdanih gradbenih dovoljenjih, “ki se bo slej ko prej poznal na finančni in fizični realizaciji gradbenih projektov”.

V drugem četrtletju so se nato podatki popravili. Prvič po štirih četrtletnih upadih so se v drugem trimesečju zvišale denimo naložbe v zgradbe in objekte, in sicer za 0,5 odstotka, kažejo podatki Sursa.

Lumar se je dovolj zgodaj odzval

Da je za njimi zahtevno leto, kažejo tudi finančni podatki nekaterih največjih podjetij za montažno gradnjo pri nas, ki je v Sloveniji močno zastopana.

Največji med njimi, mariborski Lumar, je leto 2024 končal s tremi odstotki manj čistih prihodkov kot leto pred tem. Z 29,8 milijona evrov so lani zdrsnili na 28,7 milijona evrov, so pa na drugi strani za dobro tretjino zvišali dobiček. Ta je lani znašal 3,67 milijona evrov.

Kako so to dosegli? “Z zgodnjim in premišljenim ukrepanjem, doslednim osredotočanjem na optimizacijo procesov in izboljšanjem operativne učinkovitosti,” pravi direktor in lastnik Lumarja Marko Lukić. Optimizirali so nabavne poti in sklenili dolgoročna partnerstva z dobavitelji.

Dodaja, da je bilo lansko leto zahtevno in gospodarsko negotovo, tako v Sloveniji kot tudi na širšem evropskem trgu. “Višji stroški financiranja in splošna negotovost so potrošnike spodbudili k previdnosti, zato so vse pogosteje odlašali z večjimi naložbenimi odločitvami,” meni Lukić in med težavami v gradbenem sektorju izpostavlja še kompleksne in dolgotrajne postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, kar opozarjajo sicer številni v gradbeni panogi, in rast stroškov materialov.

Lani so se ponudniki montažnih hiš pri nas znašli v velikih težavah, saj je zaradi stavke upravnih enot nastal zastoj pri izdajanju gradbenih dovoljenj.

“Vemo, da se ponavljamo, vendar ostaja težava z gradbenimi dovoljenji izjemno pereča.

Marko Lukić, Lumar

Napovedujejo, da bodo letos zrasli za dobro tretjino

Podjetja z montažnimi hišami so tako že izdelala hiše, jih prodala in izpolnile vse druge pogoje, nato pa so obstali na zadnji stopnički, saj niso dobili gradbenega dovoljenja. Lani so tako opozarjali, da se jim kopičijo zaloge, nabirajo zamude, zaradi česar so jim grozile izgube poslov.

Vseeno je Lumar lani prodal za 20 odstotkov več hiš kot leto pred tem, vendar se bo izvedba zaradi daljših rokov v bilancah poznala šele letos. Med večjimi projekti Lukić našteva gradnjo na Bledu z masivno konstrukcijo brez lepil in 21 nadstandardnih hiš v Ljubljani ter večstanovanjskih objektov v Turnišču.

Lahko bi naredili več, kot bi dobili dovoljenj

Težave z izdajanjem gradbenih dovoljenj bodo po besedah lastnika Lumarja vplivale tudi na poslovni izid letos, med upravnimi enotami pa so velike časovne razlike pri izdajanju. Čeprav jim je prodaja letos po oceni zrasla za 35 odstotkov, še vedno ne morejo proizvajati hiš v obsegu, kot bi ga lahko.

“Vemo, da se ponavljamo, vendar ostaja težava z gradbenimi dovoljenji izjemno pereča. Največja frustracija je pravzaprav to, da imamo za dve leti podpisanih pogodb, pa včasih za tri mesece naprej ne vemo, kaj bomo proizvajali. To je izjemno problematično z vidika načrtovanja zaposlenih, naložb in učinkovitega poslovanja,” je oster Lukić.

Omenjena težava po oceni Lukića vpliva na celotno panogo, saj problem ni bil le začasen in je sistemski. “To ogroža stabilnost poslovanja celotne panoge, saj neposredno vpliva na časovnice projektov, finančne tokove in predvsem na slabo voljo naročnikov”.

Marles: Naročil več, a prodajni cikli daljši

Bolj kot Lumarju se je lani poslovanje skrčilo v drugem največjem ponudniku montažne gradnje pri nas Marlesu. Lanski čisti prihodki so jim v primerjavi z letom prej padli za 40 odstotkov na 14,7 milijona evrov. Tudi izguba je z 219.000 evrov v letu 2023 lani narasla na 1,4 milijona evrov.

Direktor podjetja Tadej Gosak pojasnjuje, da so takšno leto pričakovali. “Prihodki so odražali pretekle projekte in fazo uvajanja velikih investicij,” odgovarja, kakšno leto je za njimi. Med velikimi naložbami našteva povečanje proizvodnje, strateško preoblikovanje in vlaganje v prenovo blagovne znamke.

Več kot tri milijone evrov so vložili v posodobitev proizvodnih zmogljivosti in prenovo blagovne znamke, medtem ko so v zaposlene vložili dober milijon evrov.

Lani so sicer imeli več naročil kot leta 2023, vendar zaradi daljših prodajnih ciklov te rezultate dejansko realizirajo v celoti šele letos oziroma jih bodo prihodnje leto.

Z novo ponudbo pričakujejo odboj

Letos pričakujejo odboj prihodkov in dobička. “Poslujemo boljše od pričakovanj, saj se kažejo rezultati strateških odločitev iz preteklega obdobja. Svojo ponudbo smo obogatili z novimi linijami hiš, optimizirali portfelj, izboljšali komunikacijo,” ocenjuje osem mescev letošnjega leta. Konec lanskega leta je Gosak za Dnevnik napovedal, da bi lahko bilo letošnje leto njihovo najboljše v zadnjem desetletju, prihodki pa bi lahko dosegli 30 milijonov evrov.

Tudi Gosak poudarja, da bi lahko postavili več hiš, če bi bili postopki pridobivanja dovoljenj hitrejši. “Stanje je boljše kot v času stavke upravnih enot, pa vendar velja opozorilo, da so postopki še vedno zahtevni in nepredvidljivi, ni jasnih časovnic,” odgovarja. V podjetju so zato okrepili tehnično podporo in komunikacijo s strankami, s čimer poskušajo ohranjati zaupanje strank.

Ostali?

Eden večjih proizvajalcev montažnih hiš Rihter je lani čiste prihodke od prodaje dvignil za 16 odstotkov na 11,2 milijona evrov, dobiček pa je bil z 215.000 evri višji za 79 odstotkov.

Jelovica finančnega poročila za lani še ni objavila. Leta 2023 so imeli 13,6 milijona čistih prihodkov od prodaje in 1,19 milijona dobička. Glavni izvršni direktor Matjaž Grm nam je lansko poletje razlagal, da zaradi enakomerno razdeljenega poslovanja med domačim in tujim trgom “nekoliko lažje krmarijo med trenutnimi čermi”, vendar se je tudi povpraševanje v Nemčiji in Avstriji nekoliko ohladilo. Konec lanskega leta je za Dnevnik Grm dejal, da za lani pričakuje nekoliko nižje rezultate kot leta 2023, vendar pod črto še vseeno dobiček.

Ptujska družba Kager, ki je bolj butična izdelovalka hiš, pa je lansko leto končala s 3,5 milijona evri čistih prihodkov od prodaje, kar je za petino manj kot leta 2023. Izguba je bila manjša za 58 odstotkov, znašala je 160.000 evrov. Kager letno zgradi okoli 10 do 15 hiš, lansko poletje pa so ob težavah z gradbenimi dovoljenji navedli, da jim vsak neizdelan projekt požre okoli 300.000 evrov prihodkov.